1. Načrti: Natančni načrti z vsemi linijami kovic v merilu 1:48 so v knjigi:
Waldemar Trojca – Fw 190 vol.1.
Fotokopije načrtov na šeleshamer nam kasneje služijo za izdelavo šablon za barvanje.
2. Kovičenje: Preden začnemo delati karkoli drugega, vse sestavne dele, ki jih bomo kovičili, ločimo. Eduardova maketa že ima odtisnjenih nekaj linij kovic. Te so dobra orientacija za ostale linije, predvsem pa nam določajo izbor velikosti zobnika.
V primeru Trumpeter-jevega »riveterja« je potrebno izbrati zobnik z oznako »C«. Kot ravnilo za kovičenje linij dobro služi Scotch-ev lepilni trak. Tri plasti so dovolj debele, da lahko zobnik prislonimo in peljemo ob njem. Ker je odtis kovice pravokoten (zaradi zobnika), ga je potrebno popraviti (tudi poglobiti) z okroglo iglo. Zarisna igla, ki se dobi v Baumax-u je za to zelo primerna, odlična je tudi za graviranje. Kovičeno ali gravirano površino pobrusimo z brusnim papirjem, nato pa linije na tanko premažemo s tekočim lepilom Model Master, ki omehča vse robove kovic ali graviranih linij.
3. Sestava kabine: Kabino sestavimo po navodilih. V primeru, da bo v kabini figura pilota potem nima smisla uporabiti jedkanih delov za bočne instrumentne plošče, ker jih roki pilota popolnoma prekrivata.
4. Sestava trupa: Nekateri kolegi maketarji so me opozorili, da so pri sestavljanju Eduardove makete težave in celo trdili, da maketa ni točna. Moja izkušnja je sledeča. Najprej je potrebno odstraniti komaj viden rob plastike v ležišču, kamor sede dno kabine na obeh polovicah trupa (zelena puščica).
4. Sestava trupa: Nekateri kolegi maketarji so me opozorili, da so pri sestavljanju Eduardove makete težave in celo trdili, da maketa ni točna. Moja izkušnja je sledeča. Najprej je potrebno odstraniti komaj viden rob plastike v ležišču, kamor sede dno kabine na obeh polovicah trupa (zelena puščica).
V tej fazi trupa še ne zlepimo, ker nam zalepljena sprednja stena (deli H3, J4, J21) še ne zagotavlja pravilne širine trupa zgoraj, kjer pride pokrov kabine, vetrobransko steklo ter pokrov nad strojnicami MG 131 pred kabino (H17). Prav tako potrebujemo pravilno širino spodaj, kjer vstavimo krila in spredaj pri motorju.
Sedaj lahko zlepimo kabino, obe polovici trupa in sprednjo steno. Dokler lepilo še ni povsem prijelo lahko z vsemi pripravljenimi deli pomerjamo prave širine. Ko smo dosegli prave širine in ko je lepilo prijelo, je najbolje določene stike utrditi in zaliti z dvokomponentnim lepilom.
5. Sestava krila: Ker maketa predstavlja letalo v zraku, torej je podvozje skrito v krilu, nekaterih delov ne potrebujemo. Je pa potrebno dodati manjkajočo plastiko in oplato podvozja (del H1, H2), ki je vprimeru, da je letalo na kolesih, pogreznjen v krilo.
Ker bo maketa na stojalu, je sedaj potrebno določiti kje bomo stojalo pritrdili. Pri tem je potrebno upoštevati širino rezervoarja.
Topovske cevi 20mm so iz injekcijskih igel premera 0,9mm. Ležišča za le te in cevi za topove 30mm so iz injekcijskih igel premera 1,3mm. Pitot cev je prav tako iz injekcijskih igel 0,6mm in 0,4mm.
6. Pokrov kabine: Pod pokrovom kabine je potrebno dodati vrvi za pomik kabine in anteno. Odlične skice in fotografije vseh detajlov so v knjigi HT model špecial –FW 190 A/F/G/S.
7. Rezervoar in nosilec rezervoarja: Z gornje polovice rezervoarja (J12) je potrebno odstraniti plastiko, ki ponazarja kovinski pas za obešanje. Sam kovinski pas naredimo iz pločevine smrečice jedkanih delov.
Na samem nosilcu rezervoarja je potrebno dodati še dodatne opornike (inj.igla z žico), cevi za gorivo in distančne vijake.
8. Stojalo: Stojalo izdelamo iz prozorne plastike. Za makete v merilu 1:72 je primerna 1mm debela plastika iz škatle za čokoladne bombone.
Za makete v merilu 1:48 pa potrebujemo močnejšo in bolj togo plastiko debeline 2mm. Za pričujočo maketo sem uporabil škatlo za maslo.
Plastiko z obeh strani oblepimo s Scotch-evim lepinim trakom, da plastiko obvarijemo pred poškodbami. Na ta lepilni trak lahko narišemo obliko stojala, ki jo želimo.
9. Ostali detajli: Vrteči popeler izdelamo iz 0,5mm debele prozorne plastike (Vivak). Potrebujemo dve šabloni, eno za ožji temnejši del elise in eno širšo za svetlejši del elise. Vrteči hladilni nentilator izdelamo iz prozorne folije.
Vpenjalo za anteno na repu izdelamo iz bakrene žice.
Trebušno anteno Fug 25 a izdelamo iz bakrene žice. Žico najprej sploščimo, nato pa obrusimo v željeno obliko.
Trebušno anteno Fug 25 a izdelamo iz bakrene žice. Žico najprej sploščimo, nato pa obrusimo v željeno obliko.
Potem ko smo zlepili krilo in trup, je potrebno na sprednjem delu stika med trupom in krilom zakitati režo. Na tem delu je oplata samo iz enega kosa.
Na zadnjemdelu krila ob stiku s trupom, je na vsako stran potrebno dodati kovinsko ploščico točno na sredino reže. Na maketi je ta ploščica sicer nakazana (izbočena), vendar ni čisto na pravem mestu in še nas lahko ta del moti, ko ta del brusimo in čistimo od lepila ali kita, zato je bolje, da jo naredimo sami.
10. Barvanje: Uporabil sem barve Model master in sicer RLM-74, 75, 76, 66 in 02. Barvi RLM 75 in RLM 76 sem posvetlil z belo Classic White v razmerju 3:1.Barva RLM 74 je ostala nespremenjena.Za rdeči trak na repu, ki so ga imela letala JG 300, sem uporabil Revellovi barvi in sicer rdečo št.36 ter barvo rje št.37 v razmerju 5:1,5.
Na zadnjemdelu krila ob stiku s trupom, je na vsako stran potrebno dodati kovinsko ploščico točno na sredino reže. Na maketi je ta ploščica sicer nakazana (izbočena), vendar ni čisto na pravem mestu in še nas lahko ta del moti, ko ta del brusimo in čistimo od lepila ali kita, zato je bolje, da jo naredimo sami.
10. Barvanje: Uporabil sem barve Model master in sicer RLM-74, 75, 76, 66 in 02. Barvi RLM 75 in RLM 76 sem posvetlil z belo Classic White v razmerju 3:1.Barva RLM 74 je ostala nespremenjena.Za rdeči trak na repu, ki so ga imela letala JG 300, sem uporabil Revellovi barvi in sicer rdečo št.36 ter barvo rje št.37 v razmerju 5:1,5.
Pri nanašanju barvne kamuflaže so bile potrebne šablone. Kot že rečeno so bili natančni načrti v merilu 1:48 fotokopirani na šeleshamer. Za nanašanje peg (mottling) na trupu sta bili za vsako barvo posebej narejeni po dve šabloni, ker so pege v dveh tonih, svetlejšem in temnejšem. Za svetlejši ton posamezne barve je dovolj en sloj barve, za temnejšega pa dva ali trije sloji te iste barve.
Za pritrjevanje šablone na maketo uporabljam 1mm debel obojestranski lepilni trak. Ker je lepilo na traku precej močno in ga je zelo težko odstraniti z makete, sem na stran traku, ki pride na maketo prilepil maskirni trak Tamiy-e.
11. Staranje: Za staranje makete je bila uporabljena samo tehnika opraševanja. Maketa je bila po nanosu nalepk prelakirana z matt lakom, po opraševanju pa z lakom semi-gloss. Zaradi izpuha in druge obrabe je bil na bok trupa od izpušnih cevi nazaj in ob korenu krila ponovno nanešen matt lak.
Končni rezultat
Za pritrjevanje šablone na maketo uporabljam 1mm debel obojestranski lepilni trak. Ker je lepilo na traku precej močno in ga je zelo težko odstraniti z makete, sem na stran traku, ki pride na maketo prilepil maskirni trak Tamiy-e.
11. Staranje: Za staranje makete je bila uporabljena samo tehnika opraševanja. Maketa je bila po nanosu nalepk prelakirana z matt lakom, po opraševanju pa z lakom semi-gloss. Zaradi izpuha in druge obrabe je bil na bok trupa od izpušnih cevi nazaj in ob korenu krila ponovno nanešen matt lak.
Končni rezultat
